Nekdanji policist iz Kentuckyja Brett Hankison je bil obsojen na skoraj tri leta zapora zaradi uporabe pretirane sile med usodno racijo leta 2020 na dom Breonne Taylor. Zvezni sodnik je zavrnil priporočilo pravosodnega ministrstva ZDA, da Hankison ne bi bil obsojen na zaporno kazen. Obsojen je bil na 33 mesecev zapora, kar je skoraj tri leta, zaradi kršitve pravic Breonne Taylor med racijo, v kateri je bila ustreljena in ubita. Trumpova administracija je za nekdanjega policista predlagala nominalno enodnevno kazen, ki jo je sodnik označil za 'neustrezno in neprimerno'.

Nekdanji ameriški policist Brett Hankison je bil obsojen na 33 mesecev zapora zaradi vpletenosti v smrt Afroameričanke Breonne Taylor leta 2020. Sodnica Rebecca Jennings je izrekla kazen, ki je precej strožja od priporočila ameriškega ministrstva za pravosodje, ki je predlagalo zgolj simbolično enodnevno zaporno kazen. Hankison je bil novembra 2024 spoznan za krivega kršenja državljanskih pravic Breonne Taylor. Njena smrt med policijsko racijo je bila eden od sprožilcev gibanja Black Lives Matter.

Nekdanji policist iz Kentuckyja, Hankinson, udeležen v raciji, v kateri je bila ubita Breonna Taylor, je bil obsojen na 33 mesecev zapora. To se je zgodilo kljub temu, da je administracija Trumpa in ministrstvo za pravosodje sprva zahtevala, da se Hankinsonu ne izreče zaporne kazni, z argumentom, da ni bil odgovoren za njeno smrt in da ni potrebe po zaporni kazni. Primer Breonne Taylor je bil predmet široke medijske pozornosti, vključno z omembo v oddaji CBS Evening News Plus.

Trumpova administracija je obnovila spomenik konfederacijskemu generalu Albertu Piku v Washingtonu, D.C., ki so ga protestniki odstranili med protesti za rasno pravičnost poleti 2020. Spomenik Albertu Piku je edini spomenik voditelju Konfederacije na prostem v ameriški prestolnici, obnova pa je del širših prizadevanj nekdanjega predsednika Trumpa, da bi preoblikoval način pripovedovanja zgodovine v državi.

Mesto Cincinnati je odobrilo 8,1 milijona dolarjev vredno pravno poravnavo s stotinami nenasilnih protestnikov, ki so trdili, da so jih mestne in okrožne oblasti slabo obravnavale med aretacijami med demonstracijami za rasno pravičnost leta 2020. Mestni svet Cincinnatija je dogovor potrdil po predstavitvi pogojev prejšnji teden. S tem se zaključujejo leta sodnih sporov, ki so izvirali iz protestov zaradi smrti Georgea Floyda in drugih neoboroženih temnopoltih ljudi. Noben od 479 tožnikov ni bil obtožen kaznivega dejanja ali nasilja, niti ni bil vpleten v kakršno koli uničevanje premoženja.

Dvanajst nekdanjih agentov FBI je vložilo tožbo, da bi dobili nazaj svoje službe, potem ko so bili odpuščeni zaradi klečanja med protestom za rasno pravičnost leta 2020. Njihovo dejanje naj bi bilo namenjeno izogibanju nestabilni situaciji.

Skupina nekdanjih agentov FBI toži agencijo in direktorja Kasha Patela, ker naj bi kršili njihove ustavne pravice z odpustitvijo zaradi klečanja med protesti Georgea Floyda leta 2020.

Direktor FBI, Kash Patel, je odpustil agente, ki so bili fotografirani, kako klečijo med protesti za rasno pravičnost v Washingtonu, D.C., po smrti Georgea Floyda leta 2020. Odločitev je sprožila kritike. Podrobnosti o številu odpuščenih agentov in natančnih okoliščinah niso znane, vendar dogodek odraža občutljivost vprašanja protestov in odziva organov pregona v Združenih državah.

Ministrstvo za pravosodje ZDA preiskuje, ali so voditelji gibanja Black Lives Matter (Življenja temnopoltih štejejo) prevarali donatorje, ki so leta 2020 med protesti za rasno pravičnost prispevali več deset milijonov dolarjev. Preiskava, ki se je začela pod administracijo Biden-Harris, je ponovno pritegnila pozornost zveznih tožilcev po preiskavi Trumpove administracije.

FBI je priznal, da je na dan protesta na Kapitolu 6. januarja 2021 "skrivaj napotil" 274 agentov v civilu. Agenti so se pomešali med protestnike, opazovali dogajanje za barikadami in vstopili v Kapitol, pri čemer niso nosili uniform, se niso identificirali in niso bili javno odgovorni. Številka agentov je bila vrsto let prikrita, kar je sprožilo kritike glede transparentnosti in odgovornosti FBI.

Petnajst agentov ameriškega Zveznega preiskovalnega urada (FBI) je bilo odpuščenih, ker so izrazili solidarnost s protesti Black Lives Matter leta 2020 v Washingtonu, D.C., ki so potekali v spomin na Georgea Floyda. Agenti naj bi med protestom pokleknili, kar je bila gesta podpore gibanju za rasno pravičnost.

Guverner Illinoisa, JB Pritzker, je podpisal zakon, imenovan Sonya Massey Act, ki uvaja strožje preglede preteklosti za bodoče policiste. Novi zakon je odgovor na smrt Sonye Massey, neoborožene temnopolte ženske, ki jo je ustrelil šerifov namestnik, ko se je odzval na njen klic na pomoč. Zakon zahteva, da kandidati za policiste odobrijo razkritje osebnih podatkov iz preteklosti, s čimer se povečuje odgovornost policije in preprečuje neprimerno obnašanje.

Univerze v Kansasu se po protestih leta 2020 in zaprtjih zaradi COVID-19 soočajo z novimi izzivi ob pričetku novega akademskega leta. V ZDA pa maorska knjižničarka Nicola Andrews deli svoje izkušnje kot knjižničarka za odprto izobraževanje na Univerzi v San Franciscu v času predsednika Trumpa.